Orfejevci vam radi zapojemo. Samo pokličite nas ... :) Tokrat smo šli pet članom in gostom Rotary kluba Ljubljana. Sliši se enostavno. Pa ni. Ker je potrebno (vsaj) 50 mejlov, da se dogovorimo, kaj bomo oblekli. In kdo bo peljal. Pa še na stroške je treba paziti. Pa smo le prišli. Prleki v Ljubljano. Spet. Nekoč, ko smo bili pred nastopom "že" ob dveh popoldne na generalki v Ljubljani, so nas ljubljančani sočutno vprašali, ali smo šli na pot že dan prej, da smo bili ob dogovorjeni uri v Cankarjevem domu. Jim bo treba pokazati, kje je Lotmerk. :)
 |
| V soju garderobnih luči |
 |
| Kalkulacije |
Takšni "protokolarni" nastopi so hudo naporna reč. Predvsem za živce. Sploh, ker ni v navadi, da bi nam pred nastopom v garderobah pripravili hladne špricarje. Neeeee. Sok in voda. In potem nastop in čakanje, nastop in čakanje in čakanje. In čakanje in nastop. Aja, vmes še kakšna generalka (beri lažni preplah), da ugotovimo, kako hitro se zmoremo postaviti v vrsto in pripaničariti do odra. Med čakanjem pa se dogaja marsikaj: od preračunavanja študentskega proračuna na pripočni kalkulator na prenosnem telefonu, do samoobčudovanja v ogledalu garderobe, (pre)oblačenja (pri moškem delu zbora je postala pribljubljena igra "Kdo si upa?!" ... sleči suknjič, da gre potem po pomoti v srajci na oder), prehranjevanja, preizkušanja potrpežljivosti sopevcev z vetrovi pred nekaj urami zaužitega pečenega kostanja, ..., ....
 |
| Ne, mape pa ne dam iz rok! |
Pa smo preživeli. In zdaj spet čakamo in se veselimo. Najprej koncerta v Lendavi, potem družbe našega prijatelja Andraža in zatem: E viva España!!!
Ni komentarjev:
Objavite komentar